Februar prinese svečnico, ko prav vsi poderejo jaslice – čas je torej bil, da Kosi pospravijo tudi vrt sosede Silve. Lučke na smreki seveda že dolgo niso več gorele, hlevček in figure v njem in okoli njega pa so ostali prav do zdaj.

»V dedovo klet na tisto omaro jih bomo pospravili, da bodo za drugo leto,« je rekel Rok in vsi so se strinjali. Rok je neopazno postal kar nekakšen vodja Kosov, vsi so upoštevali njegovo mnenje. No, saj je bil tudi najstarejši in so se lahko tudi zgledovali po njem. In fantje so vedeli, da z njim ni heca, čeprav je bil seveda vedno zelo prijazen, to sta vedela predvsem Denis in Žiga, ki sta našla pri Kosih dobro družbo, odkar sta se pod Rokovo grožnjo odločila, da ne nagajata več mlajšim. Lepo je bilo biti Rokov prijatelj in tudi biti prijazen do mlajših je bilo lepo. Posebno Denis se je vedno bolj zavedal, da žalosti in jeze, ki jo je prej stresal na mlajše, s tem ne uničiš, ravno nasprotno, če se grdo vedeš, si vedno bolj žalosten in prestraše...