Zdrobljena očala za sveti večer
Zdrobljena očala za sveti večer
Bila je še zgodnja jutranja ura. Na železniški postaji sta pričakovala vlak mama Milena in njen sin Andrej.
Bila je še zgodnja jutranja ura. Na železniški postaji sta pričakovala vlak mama Milena in njen sin Andrej. Izmenjavala sta si še zadnje besede. S solzami v očeh mu je mati dejala, da ga bo pogrešala. V molitvi se ga bo vsak dan spominjala in ga izročala v Marijino varstvo. To je storila že ob njegovem rojstvu. Rodila ga je v nemškem taborišču isti večer, ko je dve uri prej umrl njegov oče. Po vrnitvi v domovino ga je nesla h krstu v domačo župnijsko cerkev. Tako nebogljena se je tedaj počutila, zato je odšla takoj po krstu pred Marijin oltar in iz njenega srca je privrela goreča prošnja: »Marija, ta otrok nima več očeta in jaz sem zelo bolna. Sprejmi ga ti v svoje materinsko varstvo. Bodi mu mati in spremljaj ga na njegovi življenjski poti.« Vsak večer ga je pokrižala in ga izročala v Božje in Marijino varstvo.
<...>
<...>