Takoj po diplomi leta 1970 sem odpotoval na služenje vojaškega roka v Tetovo v Makedoniji. Tedaj je bilo to nekaj povsem samoumevnega. Vsaj med kmečkimi, tradicionalno usmerjenimi ljudmi je veljalo, da si fant, ko pride od vojakov, lahko izbere dekle in se poroči. Vojaščina je predstavljala nekakšen zrelostni izpit za fante.

Med služenjem vojaškega roka v nekdanji jugoslovanski vojski sem se precej dobro razumel s komandirjem Milivojem Savićem. Ker sem bil v tistem času vnet mirovnik, sem ga med nekim pogovorom skušal izzvati z nekaj cenenimi izjavami o nesmiselnosti vojne ter potratnosti in nepotrebnosti vojske. Najprej se o tem sploh ni hotel pogovarjati, potem pa je nekoliko jezno odgovoril: »Poslušaj! Kaj boš naredil, če bo nekdo prišel in hotel pobiti tvojo družino in zažgati tvojo hišo? Mu boš vtaknil vrtnico v puškino cev? Veš, kaj bi napravil jaz? Ustrelil bi ga naravnost v čelo.« In tako sem bil za vedno ozdravljen svojega naivnega pacifizma.

»Uzb...