Ob uprizoritvi Handkejeve drame Lepi dnevi v Aranjuezu v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu



Petra Handkja poznamo kot izredno dramatičnega pisca, ki tudi v svojih gledaliških zgodbah pozna izjemne zaplete s paradoksalnimi zasuki. Zato toliko bolj preseneča, da se je tokrat odločil, da bo postavil na oder besedo samo. Glavni protagonist je beseda in dva igralca na sceni nista nič drugega kot njena služabnika, pomagata ji, da je izgovorjena, da zaživi med nami in da jo občinstvo občuduje.

Da, beseda, posebno še beseda ljubezni, se nam lahko razkrije le v odnosu dveh ljubečih se bitij, med katerima vlada popolno zaupanje. Takšen ljubeč odnos se zadovolji tudi z minimalno fizično bližino, saj ni povezan ne s krajem in ne s časom. To nadčasovnost je Handke želel izraziti že z imenom drame, saj je srečanje »moškega« in »ženske« postavil v »špansko vas«,...