Slovenske korenine samostana v Tibhirinu
Slovenske korenine samostana v Tibhirinu
V Tibhirine so trapisti prišli iz Rajhenburga. Na tuje so se odpravili, ker sta jim po agrarni reformi Kraljevine Jugoslavije leta 1931 grozila izgon iz Rajhenburga ter odvzem polj in travnikov. Dravska banovina je 20. marca 1934 že sprejela odlok o odvzemu, a ga je kmetijski minister 8. septembra 1934 razveljavil. Da bi proučila možnosti za ustanovitev novega samostana, sta se leta 1932 v Tibhirine odpravila opat Placide Epalle in p. Robert Kukovičič, domačin iz Brestanice, ki je postal prvi prior samostana v Tibhirinu, leta 1934 pa še drugi sobratje, patra Berkmans Baillet, Krizostom Zemljak in dva samostanska brata.
Samostan Marije Rešiteljice v Rajhenburgu so trapisti – reformirani red cistercijanov – ustanovili, ko so leta 1880 prišli iz Lyona v Franciji in od barona Christiana Esebecka kupili grad. Menihi so v skladu z vodilom ora et labora, moli in delaj, med drugim obdelovali posestva. Poleg vinogradništva, sadjarstva, čebelarstva in vrtnarstva so se ukvarjali tudi...