Na nebu je žarela večerna zarja, rdeče so se obarvali oblaki in vse nebo.

»Glej, Miklavž piškote peče,« je rekla Manca.

»Upam, da bodo angelčki potem pometli nebeška tla,« je dodala Tinkara.

»Kako pometli?« je vprašal Tilen.

»Kadar je na drobno naletaval sneg okrog Miklavža, je babica vedno rekla, da angeli pometajo moko, ki je padla na tla pri Miklavževi peki.«

»Kako in zakaj sneži, smo se učili v šoli, nič angelov in metle, samo narava,« je strogo rekel Tilen, ki je postajal velik znanstvenik in ga je najbolj od vsega zanimalo vesolje. Nastanek vesolja, planeti in lune, potovanje človeka v vesolje in vse okoli raket in zanimivih znanih in neznanih moči narave.

»Sneg je naraven pojav,« je rekel.

»Seveda, vsi to vemo. Je pa lepo pogledati v nebo in se spomniti, kaj je govorila babica.«

Ko so prišli domov, je že na stopnišču dišalo, kakor diši, kadar v kakšnem stanovanju pečejo kakšne sladke dobrote.

»...