Prezir? Zmoremo več!
Prezir? Zmoremo več!
Bilo je mrzlo zimsko jutro, ko sem se približala avtobusnemu postajališču. Počasi sem se prerinila mimo množice ljudi, ki se je gnetla v bližini, ter se zazrla v ekran nad seboj.
»Oh, še 13 minut,« sem razočarano zavzdihnila ter vzdrgetala od mraza. Pogled mi je odtaval k izložbi, ki je stala na drugi strani ceste, misli pa so odplavale daleč stran, vse dokler me ni predramil krik za mojim hrbtom.
Na eno izmed miz bližnjega gostinskega lokala se je naslanjal moški srednjih let. V trenutku je bilo mogoče opaziti, da nekaj »ne štima«. Pomanjkljivo oblečen, s steklenico alkohola v eni in z vrečko v drugi roki se je opotekal od mize do mize, spuščal nenavadne glasove ter mimoidoče opozarjal, da ima pri sebi nož. Zavladala je panika, ljudje v bližini so se razbežali, na kraj dogodka pa so le nekaj minut kasneje že prihiteli trije policisti.
»Pijandura!« se je zaslišalo iz množice, ki je stala na postajališču. Negativen in ponižujoč odziv mimoidočega me je tako...