Pred dvema letoma smo pokopali očeta, pred tedni mamo, oba sta bila že ostarela, a žalovanje vseeno ni lahko, še posebej zaradi sporov z bratom. Ema

Kot vas razumem, ste za oba skrbeli vi, dokler se je dalo, potem ste ju obiskovali v domu, kamor sta odšla, ne sicer čisto po lastni želji in presoji, a se ni dalo drugače, ker jima vi niste zmogli več dajati medicinske pomoči. Vaš brat pri tem ni sodeloval, ker je imel v tistem času vse preveč družinskih problemov in niti ni imel časa, še manj pa energije, da bi se ukvarjal tudi s tem. Zato ga ne obsojate, kot pravite, grozno pa vam je, ker se je takoj po smrti pojavil pred vašim stanovanjem in želel, da se pogovorita o dediščini. Vi ste mu v jezi in žalosti ter ogorčenju, da si kaj takšnega sploh upa, dobesedno zaprli vrata, a on vztraja še naprej in si ne da dopovedati, da ste vi še v globokem žalovanju in da nikakor še ne zmorete jasno razmišljati o čemerkoli, še zlasti ne o delitvi dediščine, za kar...