»Na nebu se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega.« Tako je zapisano. Kakšno znamenje bo to? Po vsej verjetnosti križ, ta simbol odrešenja.

Križ, to kruto mučilo, so Judje prevzeli od afriških Puncev. Obsojenec naj bi bil z okončinami pribit na dva tramova in bi umrl zadušen.

V splošni govorici je križ metafora za kakršnokoli trpljenje. Besedo je kot metaforo uporabljal že Kristus, ki je govoril, naj vsakdo nosi svoj križ. Gre torej za metaforo trpljenja, kateremu ni v takšni ali drugačni obliki izvzeto nobeno človeško bitje. Napredek civilizacije ne pomaga: bolezni skoraj bolj množi kakor redči. Najmočnejši ugovor proti Božjemu obstoju je vprašanje, kako je mogel On, ki je po Janezovi besedi Ljubezen, dopustiti v človeški zgodovini vse zlo, z njim pa še posebej vse trpljenje človeških bitij, od vojn do genocidov, epidemij in lakote, da ne govorimo o telesnih in duševnih boleznih.

Pisec teh vrstic se ni nehal mučiti s tem vprašanjem do danes, a vdan v to,...