V četrtem razredu osnovne šole smo morali pripraviti govorni nastop za sošolce. Tema je bila »Moja najljubša knjiga«, zato sem se kot navdušena bralka z veseljem lotila izbiranja tiste najljubše. Kmalu sem jo izbrala in na hitro pripravila svoj govorni nastop, misleč, da je »kar v redu«.

Naslednjega dne me je ati vprašal, kako mi gre. Ker sem odvrnila, da moram narediti le še plakat za predstavitev, se je precej začudil. Morala sem mu pokazati, kaj sem naredila v tako kratkem času ... In seveda, takrat se je stvar zapletla.

Ati je vedel, kaj berem, saj sva vedno skupaj hodila v knjižnico. Vedel je torej, da je bila knjiga, ki sem jo izbrala za govorni nastop, del obsežnejše zbirke. Nameravala sem predstaviti le to knjigo in nisem pomislila, da marsikdo ne ve ničesar, kar se dogaja v prejšnjih delih zbirke … Vendarle je bilo vsaj dogajanje prvega dela nujno za razumevanje enajstega. To mi je ati tudi razložil in me postavil pred dejstvo, da sošolci in učiteljica (ta...