V Poljanah nad Škofjo Loko je Kulturno društvo dr. Ivan Tavčar oktobra pripravilo okroglo mizo o Alešu Ušeničniku (1968–1952), v središču razmisleka pa je bil njegov družbenopolitični vpliv v obdobju 1919–1945. Predstavljeno je bilo tudi predavanje ddr. Igor Grdina, ki je skozi Ušeničnikovo zgodbo osvetlil genezo kulturnega boja na Slovenskem – pojava, ki ga v javnosti spremlja vrsta »historičnih netočnosti in zavajajočih interpretacij«.

Stvarnost je Aleša Ušeničnika naredila za mnogo širšo osebnost od tiste, za kakršno se je čutil sam. Pri tem ni šlo samo za videz, temveč tudi za dejansko stanje. Za Ušeničnika sta namreč bili bistveni predvsem poklicanost k duhovništvu in izbranost v filozofiji. Posvečenost ni v ničemer in v nobenih okoliščinah utesnjevala njegove misli, slednja pa tudi ni ovirala njegove predanosti ljubemu Bogu. Mogoče je celo reči, da sta se poklicanost k duhovništvu in izbranost v filozofiji v osebnosti Aleša Ušeničnika medsebojno krepili ter se zlivali...