Nekega jesenskega popoldneva sem popolnoma nepričakovano prejela sporočilo, da mi za tisti dan odpadejo vse preostale obveznosti. Na obrazu se mi je narisal nasmešek in v glavi sem že začela premlevati, kako bi lahko čim bolj kvalitetno preživela prosti večer. Takoj sem pomislila na plavanje in že segla po športni torbi, ko sem se nenadoma spomnila na prijateljico, ki sem ji že dlje časa obljubljala obisk Kinodvora. Zavedala sem se, da je sedaj res že skrajni čas, zato sem jo brez oklevanja poklicala ter se dogovorila za ogled filma.

»A ga ti tudi čakaš?« me je iz misli predramil mladenič, ki je pristopil do mene, medtem ko sem dobro uro kasneje že stala na Prešernovem trgu. Zdrznila sem se in dvignila pogled iznad telefona.

»Kaj?« sem zmedeno vprašala.

»Vprašal sem, če tudi tvoj ni prišel?«

Presenečeno sem se nasmehnila, odkimala ter dodala, da ne čakam fanta, temveč prijateljico.

»Ah,« je vzdihnil, zamahnil z roko in žalostno dodal: »me...