Brezrepe dvoživke so okretna in energična bitja. To velja za vse žabe, ki že od pamtiveka naseljujejo naše kraje. Vsem so dobro poznane, ko jih srečujemo v deževnem vremenu ali ko se s svojo hrapavo pesmijo oglašajo z lokvanjevih listov. Še posebno opazne so zgodaj spomladi, ko odlagajo svoj mrest v bližnjo mlako, kjer se je pričela tudi njihova življenjska pot. Krastače so manj okretne. So naše dobre znanke z vrta, kjer hlastajo za golimi polži lazarji, požirajo ogrce ali pa se pred soncem skrivajo v zastirki in čakajo na svoj čas. Njihov čas je noč, ko na zemljo pade rosa, ki blagodejno vpliva na njihovo občutljivo kožo. Ponoči so dejavne tudi živali, ki so na njihovem jedilniku. Vendar krastača ni ena sama. Ob navadni krastači živi pri nas še ena predstavnica teh na videz neuglednih živali, ki pa so seveda vse prej kot to.

Zelena krastača (Bufo viridis)