V Božji besedi tokratne nedelje se srečamo z vdovo, v izraelski kulturi umaknjeno na rob družbe, s simbolnim pečatom revščine in osamljenosti. A Bog, ki ga psalmist imenuje »oče sirotam in pokrovitelj vdovam« (Ps 68,8), vidi drugače. Božja merila imajo povsem svojstvene merske enote in logiko. Kar je človeško le prgišče, je po Božje zvrhana mera. Bog se ne boji tega sveta. Bog ga ne zaničuje. Nič, kar je človeškega, mu ni nadležno. Stopa v bedo, da iz nje potegne sijaj.

Prav nič sijaja pa ni videti v dogodkih za časa preroka Elija. Bog mu ukaže, naj gre iz Izraela, na pogansko območje. V Sarepto. Tam sreča vdovo ter jo prosi za vodo in kos kruha. Žena mu ne odgovori nič kaj obetavno. Ostalo ji je le prgišče moke in malo olja. Komaj dovolj zanjo in za sina, preden vdano pogledata smrti v oči. A prerok preusmeri njeno pozornost. Odločnemu zagotovilu »Ne boj se!« (1 Kr 17,13) sledi naročilo, naj gre in pripravi kolaček najprej njemu, potem še svoji družini. Kajti moka ne bo po...