Zbrali smo se, da se poslovimo od našega prijatelja Alojza Rebule. Da se zahvalimo Bogu za obilne darove, ki mu jih je naklonil, in za to, kar je v občestvu svete Cerkve pomenil za nas z velikimi talenti, ki jih je prejel od Boga /.../

Želel bi predstaviti veliki lik kulturnega človeka, Slovenca in kristjana, ki je bil Alojz Rebula, naš/moj prijatelj. Knez besede, kulturni aristokrat, sin Slave, človek vere, ponižen sin svete Cerkve.

Knez besede

Alojz Rebula predstavlja v naši književnosti nekaj posebnega. Beseda, ki jo je on izgovarjal, je zvenela slovesno kot nobena druga. Njegova izgovorjena beseda je zvenela slovesno, s prizvokom slave. Tudi njegova pisana beseda je nekaj posebnega. V njej najdemo nekaj mediteranskega bleska: klasična, klena, suverena, sveža, jasna, mladostno drzna. V vseh njegovih romanih in drugih publikacijah...