Absolutna prihodnost
Absolutna prihodnost
Alojz Rebula na obali večnosti, v katero je bil vseskozi zazrt
Po slovesu Alojza Rebule znova pregledujemo njegovo zapuščino. Na dlani je eno: v svojem iskanju je po dolgem in počez prekrižaril teologijo, ki mu je pomagala najti sidrišča večnosti.
Sredi bolečine, »puščobe, lakote, dolgčasa«, v preganjanosti od režima, ob doživljanju smrti bližnjega in načetih živcih se mu pokaže točka Omega, zaradi katere postane vse drugače. »Kristjanom absolutna prihodnost – to je moderni izraz za nebesa – spremeni vse,« ugotavlja.
»Tako kakor Krištofu Kolumbu ocean ni bil več ocean, odkar je po dračju na vodi in po pticah spoznal, da je zaplul v območje nove celine, čeprav je njeno obalo šele moral ugledati« (roman Divji golob).
Rebuli, temu neutrudnemu iskalcu smisla, se obala večnosti razpre z vero v Kristusovo vstajenje. Brez njega je vse brez smisla, tudi dogma in morala, piše. »Še več, brez vstajenj...
Sredi bolečine, »puščobe, lakote, dolgčasa«, v preganjanosti od režima, ob doživljanju smrti bližnjega in načetih živcih se mu pokaže točka Omega, zaradi katere postane vse drugače. »Kristjanom absolutna prihodnost – to je moderni izraz za nebesa – spremeni vse,« ugotavlja.
»Tako kakor Krištofu Kolumbu ocean ni bil več ocean, odkar je po dračju na vodi in po pticah spoznal, da je zaplul v območje nove celine, čeprav je njeno obalo šele moral ugledati« (roman Divji golob).
Rebuli, temu neutrudnemu iskalcu smisla, se obala večnosti razpre z vero v Kristusovo vstajenje. Brez njega je vse brez smisla, tudi dogma in morala, piše. »Še več, brez vstajenj...