Še pomnite risanke, ki so jih vrteli na »lublanski TV« v osemdesetih in devetdesetih? Cele generacije so rasle ob animiranih likih Pink Panterja, mačka Toma, miška Jerryja, ob Modrem dirkaču, pa ob Road Runnerju in vedno lačnem kojotu. Drug drugega so tolkli po piskrih, se prerešetali z revolverji, si nastavljali eksplozive in tako ali drugače skušali ugonobiti drug drugega.

Potem je nastopilo obdobje razsvetljenja, ko smo obsodili vse to nasilje v risankah in prednost so dobili Lolek in Bolek, palček Smuk, Pipi in Melkijad, Pujsa Pepa, Nodi in ostala druščina, ki jo še danes vidimo v terminih, namenjenih najmlajšim.

A kaj, ko teh risank praktično nihče več ne gleda. Otroci, tudi dojenčki, da ne bo pomote, imajo v rokah telefone in tablice. In tako Nodija v večji meri gledajo osamljeni starostniki.

Tudi če doma že je televizor, je ta po vsej verjetnosti priklopljen na internet. In kje na tem svetu na internetu dobiti največ video vsebin? Seveda, na Youtub...