Tolažimo se z upanjem, da se bomo znova srečali v nebesih

Zakonsko skupino Biljana sestavlja sedem parov iz različnih krajev v Goriških brdih. Deluje že kar 20 let, spremlja jo duhovnik Alojz Suban. Prosili smo jih, da z nami podelijo nekaj izkušenj ob srečanjih z izgubo bližnjih, ki so nam lahko spodbuda za razmislek o lastnem odnosu do smrti in večnega življenja.

Irena in Igor Želin:

IRENA: Ko sem bila v prvem letniku srednje šole, je za rakom zbolela moja mama. Po operaciji in zdravljenju se ji je stanje zelo izboljšalo, a po šestih letih je spet zbolela in stanje se ji je zelo poslabšalo. Bila sem v Ljubljani, ravno pred zaključkom študija. Pustila sem vse obveznosti in se vrnila domov, da bi ji lahko izpolnila zadnjo željo: da umre doma. Ob pomoči obeh zdravnikov in patronažne sestre sva jo z očetom negovala doma. Nikoli prej še nisem videla umreti človeka, vendar ko je umrla mama, sem prej nekako slutila, da se bo to zgodilo. Poslo...