Dr. Andreja Poljanec

Žalovanje po izgubi očeta še po pol leta nikakor ne pojenja

Pred pol leta nam je za možgansko kapjo umrl mož in oče. Ostala sem sama s štirimi otroki. Stari so 5, 9, 12 in 14 let. Smo zelo slabo. Meni se je pojavila tesnoba, ki se je ne morem znebiti. Jemljem tudi zdravila, vendar se ne počutim dobro. Sem brezvoljna in močno utrujena. Starši mi pomagajo po svojih močeh. Z materjo in očetom se dobro razumem, s taščo in tastom pa vedno slabše. Vtikajo se v naš način življenja. Do nas so postali nespoštljivi. Tudi otrokom je še vedno zelo težko, boleče. Izgubo sicer prenašajo zelo različno. Prvorojenec izgleda, kot da se ni nič zgodilo. Je priden, marljiv in rad mi pomaga. Drugorojenka je zelo nemirna. Pretepa se z ostalimi. Ne dela nalog. Jezika, noče v šolo, na krožke. Tretja bi bila čim več na pokopališču. Včasih hoče biti tam zvečer, česar ji ne dovolim. O tem se veliko pregovarjava. Zadnja hči se me stalno oklepa. Nikamor ne morem, ne da...