Moj dedek je bil sodnik. Po dru­gi vojni je bil kazensko premeščen iz Ljubljane v Kočevje, ker je sodil po veljavnih zakonih in ne v skladu z željami vplivnih »osvoboditeljev«. Ko se je lahko vrnil delat v Ljubljano, je hodil k nedeljski maši zjutraj ob šestih. Ne, ker bi menil, da bo njegovo obiskovanje maše ostalo za tovariše v usnjenih plaščih neopaženo, ampak da je dal Udbi signal, da se želi izogibati težavam z oblastjo.

Na to epizodo v naši družinski zgodovini sem se spomnil, ko sem v Delu prebral članek: »Florjančič molil za pravično sodstvo«. Članek problematizira udeležbo predsednika vr­hovnega sodišča pri maši, pri kateri je somaševal in pridigal dr. Tadej Strehovec, ki ga državno tožilstvo obtožuje »javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti«. Podnaslov članka navaja, da je bila maša v podporo dr. Strehovcu. V res­nici je bila to vsakoletna »rdeča maša«, v mnogih državah tradicionalna evharistična daritev, pri kateri se zberejo pravniki ob začet...