Pred časom sem dobil v roke slovenski dnevnik, ki je posvetil tisto svojo številko športu, in to celih pet strani. Lahko si predstavljaš, bralec, koliko gradiva z religiozno vsebino sem še lahko našel v tisti številki.

Absolutna indiferenca do Božjega: to je bil samo simbol za ero, ki je že prišla in jo mi dihamo. Ob tem sem se spomnil tega, kar mislim povedati za današnji Credo.

V času komunizma v Jugoslaviji sem na Opčinah prenočil slovenskega intelektualca na poti v Trst. Po večerji sva obsedela za mizo in se začela pomenkovati. Govoril je nasproti meni, s sklonjeno glavo, ki jo je v nekem trenutku vzdignil in vzdihnil (verjetno citat iz Shakespeara): »Kaj, ko mi je vsaka tretja misel smrt.«

Intelektualec je bil pred vojno član slovenske katoliške izobraženske skupnosti, ob nastopu komunizma pa si je dal nalepiti po stenah pisarne svojega podjetja citate iz Lenina, stopil v partijo in ostal njej na uslugo, čeprav na bolj diskreten način. Zdaj je pobiral...