Med spravljanjem in sortiranjem znamk, ki sem jih komaj prinesel iz Misijonske pisarne v Ljubljani v polnem prtljažniku, kjer se nabirajo znamke iz cele Slovenije, sem začel razmišljati, kako sem sploh začel to svojo dejavnost oziroma konjiček v pomoč misijonarjem.

Že od mladih let sem rad zbiral znamke, zato sem bil na tem pod­ročju že precej podkovan. S sošolci smo si jih namreč zamenjavali, kajti takoj po vojni je bilo zbiranje znamk ena izmed redkih zabav. Z njimi smo se istočasno učili zemljepis in zgodovino. Zalepili smo jih na stare zvezke, ker ni bilo denarja za album. Drugo priljubljeno razvedrilo je bila igra z žogo, seveda za tistega, ki jo je imel.

Leta 1988, ko sem se že bližal penziji, sem se vključil v misijonsko dejavnost v Rojanu (Trst), ki sta jo takrat vodila msgr. Stanko Zorko in Danica Novak. Ves nabrani denar za misijonske potrebe, ki mi ga je izročil g. Zorko, sem vsakič predal v Misijonsko središ...