Slovenski družbenopolitični prostor je razdeljen v dva tabora: katoliško-konservativnega in komunistično-svobodomiselnega. Dvopolnost ni nič nenavadnega, temveč ena od značilnosti družb zahodnega sveta; idejna razdeljenost je tako normalna, kot je normalno hkratno teženje po ohranjanju starih vrednot in iskanje novega. Leta 1990 je bilo v Sloveniji enoumje deklarativno zavrnjeno in enakopravnost različnih pogledov in nazorov je zapisana v slovensko ustavo. To izhaja iz temeljnih človekovih pravic, kot je svoboda misli, govora in veroizpovedi.

Ena največjih razlik med dvema nazorskima skupinama na Slovenskem se kaže v odnosu do komunistične revolucije in do varovanja življenja od spočetja do naravne smrti oz. odnos do revolucionarnih pobojev in do abortusa. Leva politična opcija hoče poboje zamolčati, prikriti, desna pa razkriti in obsoditi. ZZB NOB Slovenije vzdržuje mit o NOB-ju, liberalci in različne organizacije LGBT pa skušajo zakriti resnico o splavu.

Obe ideo...