Kdor je že bil na španskem caminu – Jakobovi poti – ve, kaj je »caminoitis«. To je »bolezen«, ki te vleče venomer na to romanje. Ko te pokliče – greš. Našega župnika Jožeta Stržaja iz župnije sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko je camino poklical že štirikrat, en zakonski par trikrat, en par je bil na Jakobovi poti dvakrat, dva para pa sta prvič obiskala to znano špansko romarsko pot. Cilj je Santiago de Compostela z grobom apostola Jakoba St., ampak naš namen je bila pot, kjer se je kalilo prijateljstvo in solidarnost med nami. Dolge vroče španske ceste med žitnimi polji so bile priložnost za tiho molitev in premišljevanje o naši življenjski poti. Vsak večer smo dan sklenili z mašo, najsi je bila v skupni jedilnici alberga, kjer smo prenočevali, ali pa v kapeli sv. Ane v Lurdu. In kot je rekel naš voznik Janez: »Če ne greš od doma, nimaš zgodbe.« Veliko je zgodb na tej poti in za nas so se, hvala Bogu, vse končale srečno.