Morda so nekateri zastrigli z ušesi, ko je pred približno dvema letoma papež Frančišek oznanil, da sklicuje sinodo mladih. Zakaj je izbral ravno to temo? Glede na to, da papeža poznamo kot človeka, ki v ospredje daje obrobje, se lahko vprašamo, ali smo mladi res na obrobju družbe? In to v času, ko s klikom miške ali gibom po zaslonu pridemo v stik z vrstniki z drugih celin in ko imajo mnogi mladi na družbenih omrežjih toliko sledilcev, da se zdi, da so pravzaprav v središču sveta? Morda pa je tako le videti. Težko je namreč nekdo v središču, milijonom sledilcev navkljub, če v svojem življenju in v odnosih ostaja le na površju.

A tudi ocena, da mladi ostajajo le na površju, ni posebej poglobljena. Med mladimi so ogromne razlike. Posebej velja to za mlade različnih kultur – škofe na sinodi torej čaka tudi izziv, da problemov mladih iz Evrope (ali katerega drugega območja) ne bodo nekritično posploševali na ves svet. A tudi znotraj celine, znotraj kulture in celo znotraj župni...