»Moj hranilnik je spet poln,« je nekega dne rekla varčna Tinkara, kar je pomenilo, da bosta z mami odšli na banko, da ga odprejo.

Nekateri ljudje imajo poseben odnos do denarja, znajo paziti nanj in se jim res uresničuje pregovor »kamen na kamen palača«. Tinkara je kar nekako nabrala že pravo bogastvo in ga skrbno hranila. Ni še vedela, kdaj in za kaj bo porabila privarčevani denar, kar nosila je kovančke v hranilnik in kupček je rasel.

Pri njih otroci niso imeli žepnin, to jesen pa so začeli pogovor o tem, kako nekateri sošolci dobijo vsak mesec svoj denar in gospodarijo z njim.

»To se mi zdi kar pametno, da se naučiš delati z denarjem,« je rekel oče.

»Saj nič ne potrebujejo, česar jim ne bi mogla kupiti midva,« je rekla mama. Otrokom pa se je zdela misel, da bi imeli vsak svoj denar, vabljiva. In dogovorili so se: za začetek, za poskus dobi vsak nekaj denarja …

»Koliko?«

Še sanjalo se jim ni in odločili so se, da se malo pozani...