Pred analizo trenutnega stanja in pogledom v prihodnost se najprej ozrimo v zgodovino. Moralna teologija se je kot posebna teološka disciplina razvila po tridentinskem koncilu (1545–1563). Njen glavni namen je bil usposobiti spovednike, da bi pravilno ocenili krivdo spovedanca in mu naložili ustrezno pokoro. Prav ta osnovni cilj je prispeval k temu, da se je žal celotno moralno življenje vernikov omejilo na vprašanje greha: moralno življenje je pomenilo izogibanje skušnjavam in grehu. Tradicionalni manuali moralne teologije so vsebovali kataloge grehov in opredeljevali njihovo težo ter dajali napotke, kako se spopasti s posameznimi grešnimi nagnjenji. Priročniki so vsebovali abstraktne in velikokrat skrajne primere, pozabljali pa so na konkretno življenje in enkratnost vsakega posameznika. Poudarek je bil na jasnih moralnih normah, ki so obče veljavne in jih je treba brezpogojno izpolnjevati.


Pokoncilski premik
Drugi vatikanski koncil (1962–1965)...