Ko se je pred letom dni odbor za pripravo slovesnosti nedelje svetniških kandidatov odločal glede lokacije letošnjega srečanja, se je odgovor nakazoval sam po sebi: 150. obletnica smrti častitljivega Božjega služabnika škofa Friderika Ireneja Baraga je pač obletnica, mimo katere ne moremo. Sto petdeset let. Če gre za »običajnega smrtnika«, je že petdeset let dovolj, da začne sled za njim počasi bledeti: njegovi sodobniki odhajajo za njim, mlajši se bolj ali manj ukvarjajo s svojimi težavami in za že 50 let pokojne počasi začne zmanjkovati zanimanja. Pri svetnikih ni tako. Njihovo življenje ostaja zanimivo in navdihujoče tudi po 50, 100 ali 500 letih. Pravi svetniki so vedno aktualni.

In škof Baraga v tem ni nobena izjema. Upal bi si celo trditi, da zgled tega misijonskega škofa v zadnjih letih presenetljivo postaja vedno aktualnejši.

Če bi skušali v eno besedo povzeti Baragove napore za oznanjevanje evangelija poganskim domorodcem severnoameriških planjav, bi lahko...