Gremo »gledat« jaslice!

Ko se v božičnem času zbiramo doma in v cerkvah ob jaslicah, smo hkrati ponosni na tiste, ki smo jih naredili sami in jih z veseljem pokažemo sosedom in sorodnikom. Stari starši se potrudijo, da k jaslicam peljejo svoje vnučke, ki si z veseljem ogledujejo, kar se tam giblje in svetlika.

Le tu in tam kdaj opaziš obiskovalca, ki se poglobljeno ozre v Božje Dete. Zato sprašujem sebe in vas vse, ali bi ne bilo bolj prav, da bi se vse učili reči, da gremo molit k jaslicam in to tudi res delali?

»Kako pa naj molimo v tisti gneči?« boste vprašali. Poglejmo svetega Jožefa in Marijo, ki sta obrnjena k Božjemu Detetu, ga ljubeče gledata, ga ljubkujeta in mu strežeta. Lahko si predstavljamo, kako ga mati Marija nežno vzame v svoje naročje in ga »pestuje« ter jo vprašamo, ali bi ne hotela dati Otroka tudi meni in tebi v naročje, da bi mogla tudi mi­dva storiti enako kot Marija ter ob tem tiho Jezuščku izročiti svojo zahvalo, prošnjo,...