Pogovor: Ervin Mozetič

Ali imate kakšno lepo izkušnjo iz svojega otroštva?

Doma nas je bilo več, pet fantov. Oče je bil komandir postaje milice, doma je bil red, mama pa je znala vse ublažiti. Bila je sončen človek, vedno dobre volje in nas je znala združevati. Bila je močna žena, še pred mojo novo mašo se je tudi oče spreobrnil. Mama nam je znala s sončnostjo predstaviti tudi mašo, zato smo radi šli k njej.

Samo enkrat sem se kot pubertetnik uprl, pa je rekla: »Boš šel pa k sosedom čuvat njihovega bolnega očeta, da bodo sosedovi lahko šli k maši.« Žvečil je tobak in pljuval naokoli, pa sem moral to brisati. Takrat sem rekel: »Nikoli več!«

Kdaj ste začeli s tako zavzetostjo delati za mlade družine?

Ko sem na začetku duhovništva prišel v neko cerkev in je prišla mama s tremi otroki k maši, je neki gospod na glas rekel: »Odstranite te otroke iz cerkve!« Takrat sem si rekel: »Tega pa ne morem pustiti. Nekaj moram nared...