»Tako je tudi z vero, če nima del; sama zase je mrtva« (Jak 2,17).

Vsaka vera lahko rodi sadove, če ji sledimo in verjamemo, vera se začne najprej v naših mislih in srcih, temu pa sledijo dejanja. Čim več je teh dejanj, bolj je naša vera živa in ustvarjalna, preliti pa jo moramo v vsakdanje življenje. Ko sledimo evangeliju, nam ta odpira veselje do življenja, in ko to delimo naprej, ljudem v stiskah, tudi sami rastemo v veri.

Verovati v dober zakon pa je naloga nas, zakoncev. Ta vera se kaže v tem, kaj vse sva pripravljena narediti za naju in najin odnos. Ne zgolj za ohranitev zakona, temveč za živost, vedrino in svežino zakona. Za občutek sprejetosti in radostne sproščenosti med nama. Vera v dober zakon pomeni trdo delo vse življenje. Če vsak dan ne narediva kaj dobrega za zakon, če se ne zazreva drug drugemu v oči in se vsak dan vprašava, kako se počutiva od znotraj, se počasi oddaljujeva. Želiva si zakon, ki osrečuje. Za to morava skrbeti oba. Pri tem je pomembn...