Malokatera knjiga me je v zadnjem času tako prevzela, kot me je delo Alexandra Schmemanna Za življenje sveta. Pravkar je izšla v sozaložništvu založb Dravlje in Družina.

Avtor v njej razvije zakramentalen pogled na svet. Tako pravi: »Izraz zakramentalen v tem kontekstu pomeni, da je osnovna in prvobitna intuicija, da je svet bodisi v svoji celoti kot kozmos bodisi v svojem življenju in nastajanju v smislu časa in zgodovine epifanija Boga, način Njegovega razodetja, navzočnosti in moči. Svet idejo o Bogu ne le predpostavlja kot racionalno sprejemljiv vzrok za njegov obstoj, ampak zares govori o njem in je sam po sebi bistven način tako za spoznanje Boga kot za občestvo z njim...« Narava, čas, bližnji kot zakrament. To je svet, ki človeka uvaja ne samo v razumsko spoznavanje Boga, temveč hkrati tudi v češčenje in zahvaljevanje.

Ovira za takšen pogled je sekularizem, pa tudi oblike religije, ki se sprijaznijo z vlogo sopotnika le tega. Sekularizem je za Schmemanna...