»Zadnjič me je presenetil moj osemletnik. Pokazat mi je prinesel sliko, ki jo je ustvaril. Predme je položil risalni list papirja in se zazrl vame. 'Ata kaj vidiš?' 'Vidim križ na sredini, to je najverjetneje Zemlja z ljudmi in tam zgoraj v kotu so nebesa, a ne?' sem mu odgovoril,« je pripovedoval znanec. »Bolj sem gledal risbo, večje je bilo moje presenečenje. Na zlatem križu je visela vreča z napisom grehi. Ljudje na zemeljski obli so bili veseli in srečni. V nebesa so vodila zlata odprta vrata. Na križu je bilo srce obdano s trnjevo krono in žeblji razporejeni kot na razpelu. Spraševal sem se, od kod fantu vse to. 'Ali mi lahko prosim poveš kaj več o risbi?' sem ga poprosil. 'Seveda,' je bil takoj za to. 'Vidiš, to je Jezus na križu, ki odnaša naše grehe. Zato so ljudje na Zemlji tako veseli. Ker je trpel in umrl za nas, lahko mi sedaj gremo v nebesa. Vidiš, kako na široko so odprta vrata. Iz nebes sijejo zlati žarki ljubezni. Saj veš, da nas ima Bog zelo, zelo rad in nas vse žel...