Pri teh letih sem se že sprijaznil s tem,
da nisem matematični genij,
da nikoli ne bom virtuoz,
da so mi olimpijske medalje nedosegljive,
da Nobelova nagrada ni mišljena zame,
da oskarja ne bom videl od blizu,
da ne bom imel možnosti poleteti na Mars,
da se mi Bog ne bo posebej razodel
in da ne bom počival v mavzoleju.

Pa vendar bi bil rad modrijan!
Modrijan ve, da ne ve vsega,
da mora vse življenje iskati in se učiti,
ve, da nikoli ne pride do konca,
da zaradi veličine sebi ne zadostuje
in da je svet objet v skrivnosti.
Modrijan ve, da se ga Bog dotika in ga vabi
v svoje srce, v svoj um in stvarstvo,
zato mu sega v roke in ga gleda v oči.

Modrijan se zmore osvoboditi verig,
ki ga dušijo iz preteklosti,
ki mu preprečujejo udomačiti strahove;
zmore se nasmehniti svojim letom,
dati domovinsko pravico bolezni,
se odpovedati službi diktatorju – času
in se posloviti od vseh lažnih t...