V Cerkvi in tudi sicer v vsakdanji govorici se velikokrat uporablja beseda milost. Včasih rečemo, da ima nekdo milost, da je v čem uspel. Poznamo milostno podobo, milostne kraje... Kaj pravzaprav pomeni beseda milost? Je to neke vrste Božja naklonjenost človeku; ko se recimo pojavlja v besedni zvezi Božja milost? Komu Bog naklanja milost in komu ne? Bojan


V Slovarju slovenskega knjižnega jezika ob besedi milost beremo razlago: »Je dobrohoten, prizanesljiv odnos, zlasti visoke, vplivne osebe do podrejene.« V teoloških knjigah o milosti najdemo razlago, da Bog ljudi vabi, da bi postajali deležni Božjega življenja, ki se kot izvir kaže v dovršenem in polnem odnosu ljubezni med tremi Božjimi osebami. Biti deležen te ljubezni, to je za človeka uresničitev in najvišji smisel. Milost torej temelji na Božji pobudi, je zastonjski Božji dar. Tako uči tudi Katekizem katoliške Cerkve: »Milost je neizmeren Božji dar« (prim. 1999).

Teološke razprave o milosti so bile...