Zdi se mi, da krščanstvo na nekaterih celinah (recimo Južna Amerika ali Afrika) v resnici prinaša odrešenje in spreminja družbene razmere na bolje, v Evropi pa se velikokrat zdi, kot da je ravno krščanstvo tisto, ki zatira, vsaj tak vtis imam, ko poslušam različne aktiviste (recimo za pravice migrantov ali za pravice istospolnih). Zakaj je tako?

Ne bom se spuščal v razglabljanje, ali in v kateri meri imajo omenjeni aktivisti prav. Zdi pa se mi prav, da te argumente vzamemo resno.

Morda je najlaže, če se ustavimo ob priliki iz Lukovega evangelija o usmiljenem očetu, ki ima dva sinova. Mlajši v začetku želi uživati življenje, ob tem pa zapravi vso dediščino in spozna, da se je zmotil. Evangelist Luka pravi, da je »šel vase« (Lk 15,17), se zamislil in se nato sklenil vrniti k očetu. To mu omogoči, da očeta spozna kot usmiljenega in ljubečega. V tem pogledu se kljub obdobju odtujitve od očeta skrajno razliku...