Nasmejani obrazi so v mesecu juliju krasili župnijsko dvorišče na Hajdini, kjer za veličastno kuliso služi cerkev sv. Martina. »Perlice«, nekatere škrbasto manjkajoče, nekatere že v kompletu, so kot zvezde na nebu ponoči sijale pri nas podnevi. Odprle so se za smeh, molitev in pesem ter pogumno ponavljale: »Le eno je potrebno,« dokler niso njihovi lastniki morali domov. Takrat je misel iz ust prišla v glavo in iz glave v sanje, kjer jih je spremljala vso noč, dokler se niso zjutraj vrnili med prijatelje za nauk modrejši, pogumnejši za takrat, ko poln izzivov napočil bo nov dan. Takih dni jih čaka po oratoriju še veliko. 140 otrok je pod vodstvom 45 animatorjev veselo teptalo travo in odkrivalo, kaj je tisto eno, kar je potrebno. To ne bi bilo mogoče brez animatorjev, predvsem pa ne brez župnika Marijana Fesla, odločnega vodje, ki nas je držal na pravi poti; ne brez Primoža Lorbeka, glavnega organizatorja, ki ga niso ustavili niti kilometri...