Še za časa rajnke socialistične države Jugoslavije je na severozahodu republike Slovenije – v Ratečah – zaživela želja o povezovanju, srečevanju in prijateljevanju med duhovniki, ki delujejo na obeh straneh državne meje. Kranjskogorski župnik Marko Benedik, ki je soupravljal župnijo Rateče, je v kapelico v Tamarju povabil svoje dekanijske kolege (dekanija Radovljica) in duhovnike iz avstrijske Koroške, da skupaj obhajajo sveto mašo, si izmenjajo izkušnje, predvsem pa drug drugemu dajo korajžo pri pastoralnem delu. Čemu Tamar? Tamar je v narečni koroški govorici preprosta stavba za bivanje živali. Služil pa je seveda tudi pastirjem za prenočevanje, za druženje in opogumljanje v pastirski službi. Slednje je dragoceno tudi za dušne pastirje.

Tamar je že njega dni postal kraj molitve. Odkar je škof Gregorij Rožman na tretjo avgustovsko nedeljo leta 1936 blagoslovil...