Foto: Tatjana Splichal

Zadnje čase so ljudje okoli mene opažali, da je moj telefon zakrival precej mojega obraza, in to ob vsaki, tudi bizarni priložnosti. Prav tako je udobnost postala ključ mojega vsakdanjika.
Mediji nas vabijo, da zaživimo v sreči, če le kupimo njihov pro­izvod ali živimo čim bolj udobno. Avtobus, ki ustavi 500 metrov od našega cilja, je »bedno daleč«, celo skiroja ti ni treba več poganjati, če si si le pripravljen kupiti električnega. Trgovine ponujajo hrano, ki si jo naše srce v trenutku zaželi, in v količinah, ki se nam zdijo sanjske. Bi kdo mogoče 15 žlic nutele za malico?! Znana slika? Vse to nam je ponujeno, da bi imeli lepše in bolj izpolnjeno življenje. A sv. Vincencij pravi, da komur se uresničijo vse želje, je v bistvu zanemarjen.

Ideja, da je moje življenje prazno, zaskrbljenost zaradi študija in prevelika navezanost na...