Še zdaj v jeruzalemskih razvalinah
vedo za Tvoj poslednji, sladki sen,
Marija! Ko mehko kot na blazinah
Te nesli v Sinov Božji so objem.
Brezmadežna – kako si zdaj presrečna!
Spominjaš tiste svete se noči.
Nebesa z Božjim Detetom so večna ...
Kdor ljubi Te, s Teboj se veseli!
Tvoj dobri Sin Te želel je imeti
pri Sebi: vso, kot v nazaretskih dneh;
ob Tebi, mamici brezmadežni, živeti:
Ti si ljubezni očarljiv nasmeh.
O, da bi naše mamice brez greha
lahko živele že na zemskih tleh!

Foto: Tatjana Splicahl