foto: Igor Barton

Nekaj v Benediktu v Slovenskih goricah se je premaknilo že devetič. Nekdo Ga ni samo slišal, ampak je tudi storil, kot je On rekel. Srčnost je drla v potokih, obrazi so žareli, srca so ubrala melodijo ljubezni, utrjeno v veri in potopljeno v globine upanja. Kaj se je torej zgodilo? Naš nebeški Očka je klical animatorje, duhovnike in otroke na oratorij! Benediktu je spodneslo tla pod nogami, a hkrati še nikoli prej ni tako trdno stal kot te dni (v objemu Indijancev s Friderikom Baragom na čelu), ki so bili zaviti v slavilne pesmi ob zvenu kitare, otroški smeh, delavnice – od giga mehurčkov, avtopralnice do mini živalskega vrta, proge preživetja itd. Tudi naši želodčki so bili hvaležni ob požrtvovalnosti izvrstnih kuharjev in kuharic. To pa še ni bilo vse, kot vsako leto se je na glavnem prizorišču znašel tudi pohod v Negovo in legendarne vodne (tudi hudo blatne) igre. Vsemu je kot krona na vrhu torte sledila še sv....