Sveti Ožbolt, kralj muč.
^»Tičica je perletela, tičica lep, bel golobček in je Osvaldu govorila: Oj Osvald moj, jidi na domov. Na tvojih domih gospoda ni, da se bodeš oženil. Kako se bodem jaz Osvald oženil, ki ne poznam prave neveste? Jedna je sícer nevesta za me, pa je daleč za silnim morjem, lepa zamorkinja. Lep perstan mi daj, oj Osvald, in ga nesem črez morje nevesti, lepej zamorkinji … Beli golobček leti visoko črez silno morje in nese perstan zlat u svojem kljunču. Huda burja se na morju vzdigne in golobčeku iz kljunča perstan izpade, golobček se za perstanom zažene in ga vjame popred, ko perstan morje zadoseže. Beli golobček se tako prenebeško ustraši, da se pri tej priči črez in črez počerni. Zlati perstan srečno lepej nevesti zamorkinji pernese in se čern golobček k svetomu Osvaldu verne in od zamorkinje zakonski perstan prinese.« (del Rožansko Ziljske legende o svetem Ožboltu)

Ime:...