Če človek pogleda ponoči v zvezdnato nebo, ga lahko ošine vprašanje, ali je sredi teh neštetih nebesnih teles res živ med njimi samo neznaten drobec, kakršen je planet zemlja.

Normalni človeški pameti se vsiljuje domneva: to res ni mogoče, da bi v tem vesolju med milijardami nebesnih teles bilo življenje samo na zemlji. Da bi samo na enem od planetov obstajali vegetacija, živalstvo in inteligentno dvonožno bitje, obdarovano s svobodo. Normalna človeška pamet ti bo samoumevno odgovorila, da takšna edinstvena osamelost ne more obstajati. Tej normalnosti človeškega razuma kristjan lahko odgovori: gre za nemogočost po merilih človeške pameti, toda nad njo obstaja Razum, ki jo astronomsko presega.
Kristjan ve iz razodetja, s katerim je obdarovan, še posebno iz evangelija, da si je Bog v človeški zgodovini privoščil pojave, ki so za našo pamet skoraj še bolj nemogoči kot kozmična osamelost zemlje. Naj navedemo tri take primere. Prvič: da se je druga oseba v Sveti Trojici poni...