Ko sem prejšnji mesec tule obravnaval izpodkopavanje zakonske določbe, da »Zdravnik uporablja pri opravljanju zdravniške službe slovenski jezik«, sem kritiziral spremembo, po kateri je država svojo odgovornost za jezik preložila na ramena delodajalca, saj »si ni težko predstavljati, v kakšnem navzkrižju interesov se utegne znajti npr. direktor UKC, ko naj v svojih aktih zahteva ustrezno znanje slovenščine od odličnega tujega srčnega kirurga, s katerim bi rad zapolnil hudo kadrovsko vrzel«, nastalo z odhajanjem domačih specialistov na bolje plačano delo v tujini. Kljub temu poslabšanju položaja slovenščine in čeprav so se nad slovensko otroško kardiologijo (ob uresničevanju sklepa o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni) že kopičili temni oblaki, si nisem mislil, da se jezikovne razmere lahko v kratkem spremenijo s poslabšanih na še slabše.

V ozadju se zaradi zahteve ministrstva za zdravje pripravlja sprememba jezikovnih izpitov za tuje zdravnike (da d...