»Z umetnostjo nismo nikoli dovolj previdni in dovolj natančni. Še manj s prerokovanji, kaj v njej je in kaj ni 'relevantno'. Zato se nenehno sprašujem, kaj me v eksistencialni matrici, v kateri 'živim, se gibljem in sem', kot slikarja prizadeva in zakaj, kaj ustvarjalno obvezuje in kaj ne, kaj inspirira, kaj prepriča.« Tako je Jožef Muhovič, slikar in filozof, profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, v dvorani SAZU začel t. i. nastopno predavanje, ki ga imajo novi člani po sprejemu med akademike. V prvem delu predavanja je odprl vprašanje: Čemu še slikarstvo v digitalnem času?, v drugem delu (ki ga v nadaljevanju objavljamo uredniško prirejenega) pa vprašanje: Čemu jaz v slikarskem poklicu danes?, se pravi vprašanje svojega slikarskega creda.


Moj slikarski credo
Kakšen je ta credo pravzaprav? Odgovor na to vprašanje, čeprav je retorično, je hkrati težaven in tvegan. Težaven, ker si človek o sv...