Bil je seveda s prijateljem, s katerim razpravljava o marsičem, od literature do politike. Zadnjič je rekel, komaj sva stopila na kavo: »Bližamo se koncu časov!«
»Ne,« sem rekel, »samo nova era prihaja, recimo ji daktilografska, ki bo seveda globoko posegla v celotno družbeno stvarnost, vključno z duhovno. Torej ne moreš govoriti o nekem koncu, ampak kvečjemu o začetku neke ere, lahko ji rečemo tudi robotniška.«
»Jaz pa vidim znamenja konca.«
»Bi navedel katero?«
»No«, je rekel prijatelj, »nekaj vam lahko pove že Jezusov govor pred Salomonovim templjem, v katerem je rekel, da v njem kamen ne bo obstal na kamnu.«
»Tisto se je zgodilo nekaj desetletij po Kristusovi smrti. Govoriva vendar o prihodnosti.«
»Tudi v tistem govoru je kaj, kar namiguje na večji konec, kot je bil konec jeruzalemskega templja.«
»Rad bi od tebe kakšen konkreten odgovor, v katerem vidiš znamenje.«
»Glej obzorja svetovnega duha. Do nedavnega je bila ena odrešilna vizija. Marxova. D...