Nismo dežela za drugače misleče
Nismo dežela za drugače misleče
Večina običajnih ljudi v slovenski družbi ni zadovoljna z delovanjem tako izvršilne kot tudi zakonodajne in sodne veje oblasti. Menijo, da se odločitve v izvršilni veji oblasti in zakoni v zakonodajni veji oblasti ne sprejemajo v skupno dobro, temveč za izvrševanje ozkih zasebnih interesov, ki se zrcalijo predvsem v različnih finančnih interesih. Enako velika večina običajnih ljudi ne zaupa sodiščem, da bodo sodila pošteno, neodvisno in nepristransko.
Zdi se, da celotna oblast vladavine prava v praksi ne uresničuje najbolje. Ti podatki izhajajo iz različnih mednarodnih raziskav. Vse skupaj je morda presenetljivo, ker so bile institucije pravne in demokratične države prenesene v slovenski ustavni prostor in družbo že pred skoraj tremi desetletji, kar je dovolj časa, da bi jih vsi prebivalci in elite v slovenski družbi ponotranjili in tudi začeli uporabljati. A to se ni zgodilo, ker so se državne in družbene elite uprle ponotranjanju vladavine prava, saj je ta posegla in še...