Zelo pogosto mislimo, da se največje, najpomembnejše stvari dogodijo takrat, ko je to nekaj posebnega in vsi ob tem samo strmijo. O čisto navadnih, vsakdanjih stvareh se nam sploh ne zdi vredno govoriti. Tudi v medijih zasledimo v glavnem samo zelo slabe novice ali pa poročila o kakšnih ekstremnih dosežkih in dogodkih. Pa je za naše življenje res to najpomembnejše?

Na misel mi prihaja nekaj, kar sem doživela pred skoraj petdesetimi leti. Toliko stvari sem v letih od takrat pozabila, teh nekaj čisto preprostih besed pa ne. Ko sem takrat za nekaj časa odhajala iz Ljubljane, mi je nekdo napisal: »Bila si mi dobra in potrebna kot vsakdanji kruh.« O tem sem pogosto premišljevala. Nič posebnega se ni dogajalo, nič posebnega nisem naredila, bila pa sem za nekoga čisto preprosto dragocena takšna, kot sem. Nekaj, česar se sploh nisem zavedala. Morda se je to dogajalo tudi še kdaj pozneje, samo da tega nikoli nisem izvedela. Saj o takšnih čisto preprostih vsakdanjih stvareh navadno n...