V evangeliju beremo opis Jezusove čudežne pomnožitve hrane, s katero se je nasitila ogromna množica. Šteli so samo moške in že teh so našteli čez pet tisoč, medtem ko žensk in otrok sploh niso šteli. Vsi so bili tako presenečeni zaradi čudeža, da se s štetjem nikomur ni zdelo vredno posebej ukvarjati. Lakota je očitno vedno in povsod, pa naj bo telesna ali duhovna, tako nekaj hudega, da v njenem »objemu« človeku vse drugo ne pomeni nič. Koliko ljudi hrepeni po zadostni hrani! Podobno kot po hrani tudi po miru. Današnji evangelij hoče iti globlje in nenavadnost takega čudeža niti ni v središču pozornosti. Najpomembnejše pri tem dogodku je tisto, kar je čudovito, kar nas fascinira, kar je v tem vredno ne le čudenja, ampak tudi predmet občudovanja, zahvale, češčenja.

Napačno upanje
Zelo različni so bili ljudje, ki so hodili za Jezusom. V glavnem so bili to ljudje iz Galileje, ki so slišali o Jezusovih čudežih ali celo katerega od teh doživeli zelo od blizu. Je...