Veliko se govori o splavu, o ženski, ki se zanj odloči, o trpljenju, ki jo doleti... Pa moški? Kako splav občutijo oni? Jana

Vaše vprašanje odpira zelo pomemben vidik pri t. i. »pravici do splava«: kje so pri vsem tem moški, ali (naj) imajo besedo pri tem, ali bolečina praznih rok doleti tudi njih ali je to »rezervirano« samo za ženske?
V zadnjih letih sem srečala več moških, ki imajo izkušnjo splava. Izkušnja splava ni le ženska izkušnja, ampak tudi moška. Bolečino, ki jo čutijo oni, je težko prenesti na papir, saj je tako velika. Sram, krivda, občutek, da so odpovedali ali da niso imeli moči, da bi otroka zavarovali ... Njihove besede o tem povedo največ.

»Spomnim se, da sem bil zunaj pred ordinacijo s hčerko v naročju, ki je spala, in sem čakal. Zaupal sem ženi in nisem pomislil na to, da bi lahko že takrat naredila splav, dokler nisem šel vprašat zdravstvenega osebja, kaj se dogaja, in so rekli, da je žena na oddelku. Šel sem jo pogledat in spala j...